ponedeljek, 25. julij 2016

Kardinal Sarah in obuditev »reforme reforme«

kard. Sarah - ad orientem
Objavljamo pet najbolj »udarnih« odlomkov iz nagovora kardinala Roberta Saraha (prefekta Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov), prebranega ob začetku mednarodne liturgične konference Sacra liturgia v Londonu 5. julija letos. Celoten nagovor v angleškem izvirniku je dostopen TUKAJ. Nagovor kardinala Saraha dokazuje, da ideja o »reformi reforme«, ki jo je zasebno podpiral tudi papež Benedikt XVI., ni zamrla. Z izrazom »reforma reforme« označujemo raznovrstna prizadevanja po bolj spoštljivem in teološko bolj poglobljenem izvajanju novega rimskega obreda (glede na misal Pavla VI. iz leta 1969). »Reforma reforme« obenem pomeni željo po nadaljnjih reformah novega rimskega obreda, reformiranega po drugem vatikanskem koncilu, v smeri večje skladnosti s tradicionalnim rimskim obredom oziroma očitnejše kontinuitete novega rimskega obreda s prejšnjim katoliškim liturgični izročilom. 
O kardinalu Sarahu in njegovih liturgičnih nazorih smo na tem blogu že pisali. Dva prejšnja prispevka sta na voljo TUKAJ in TUKAJ.

1.      Maševanje ad orientem od letošnjega adventa dalje
In tako, dragi očetje, vas pozivam, da to prakso [maševanje ad orientem] uresničujete kjerkoli je to mogoče, vsekakor previdno in s potrebno katehezo, vendar tudi s pastirskim zaupanjem, da je to nekaj dobrega za Cerkev, nekaj dobrega za naše ljudi. Vaša pastoralna presoja bo določila, kako in kje je to mogoče storiti. Morda pa je prva adventna nedelja letošnjega leta, ko čakamo na »Gospoda, ki bo prišel« in »ki ne bo zamudil« (gl. Vstopni spev, Maša v sredo prvega adventnega tedna), zelo primeren čas za pričetek te prakse. Dragi očetje, ponovno moramo prisluhniti tožbi Boga, izrečeni po preroku Jeremiji: »Obrnili so mi hrbet.« (2,27). Obrnimo se torej znova k Bogu! 

2.      Pogostejša raba latinščine
Doseči moramo ustrezno ravnotežje med ljudskimi jeziki in rabo latinščino v liturgiji. Koncil nikoli ni imel namena, da bi bil rimski obred izvajan izključno v ljudskem jeziku. Želel je dovoliti njegovo povečano rabo, zlasti pri liturgičnem branju [berila, psalmi, evangelij]. Danes bi morali, predvsem s pomočjo sodobnega tiska, doseči razumevanje pri vseh, ko je v rabi latinščina, morda v okviru evharistične liturgije, vsekakor pa je to [raba latinščine] posebej primerno ob mednarodnih srečanjih, ko krajevnega ljudskega jezika ne razume veliko ljudi. Ko je v rabi ljudski jezik, mora biti ta natančen prevod latinskega izvirnika, kar mi je nedavno potrdil papež Frančišek.

3.      Klečanje pri obhajilu
Bistveno je tudi klečanje ob posvetitvi darov (razen v primeru bolezni). Na Zahodu je klečanje dejanje telesnega čaščenja, ki nas dela ponižne pred našim Gospodom in Bogom. Samo po sebi je to dejanje molitve. Kjer je iz liturgije klečanje in poklekanje izginilo, mora biti ponovno uvedeno, še posebej ob prejemu našega Gospoda v svetem obhajilu. Dragi očetje, kjer je mogoče in s pastoralno previdnostjo, o kateri sem prej govoril, vzgajajte svoje ljudi v tem čudovitem dejanju čaščenja in ljubezni. Zopet v čaščenju in ljubezni pokleknimo pred evharističnim Gospodom!

4.      Tišina med liturgijo
Zagotoviti moramo, da je čaščenje v središču naših liturgičnih opravil. Prepogosto se od praznovanja ne premaknemo k čaščenju, a če tega ne bomo storili, se bojim, da ne bomo mogli biti pri liturgiji vselej polno, notranje prisotni. Če nikoli ne molčim, če mi liturgija ne daje priložnosti za tiho molitev in kontemplacijo, kako naj častim Kristusa, kako naj se povežem z njim v svojem srcu in duši? Tišina je zelo pomembna, ne zgolj pred in po liturgiji.

5.      Sveta liturgična glasba
Preden zaključim, mi prosim dovolite, naj omenim še druge manjše načine, ki lahko prav tako prispevajo k bolj zvestemu uresničevanju Sacrosanctum concilium. Eden izmed teh načinov je, da liturgijo pojemo, liturgična besedila moramo peti, pri tem pa spoštovati liturgična izročila Cerkve in biti veseli zakladnice liturgične glasbe, ki je naša, še posebej glasbe, ki je lastna rimskemu obredu, to je gregorijanskega korala. Peti moramo sveto liturgično glasbo, ne zgolj verske glasbe ali, kar je še huje, posvetnih pesmi. 

kard. Sarah - obhajilo kleče

Ni komentarjev:

Objavite komentar

AdDominum

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...